Omemba: Bohumil Hrabal

»Nič na svetu ni tako neustavljivo nalezljivo kot smeh in dobra volja.«

»Naložili so nas na tovornjake in nas odpeljali v srce teme. Kajti sovražnik ni nikoli počival.«

»O, gospod Kitka, kaj počnete ob vodi, iščete navdih?«

»Pri pisanju me bolj pritegne ruralno kot urbano okolje.«

»Antična književnost se v njegovih prevodih ne kaže kot zgodovinska kurioziteta niti ne kot zakopani temelj naše kulture, temveč kot nekaj svežega in navdihujočega.«

»Zgoraj sonce, spodaj tla, / vmes pa par ljudi. / Res ne veste, kdo je to? / Jasno, da smo mi.«

»Pesem mi, Muza, zapoj, o možu, ki mnogo je blodil,daleč po svetu okrog, ko sveto je Trojo razrušil …«

»Ženske, zbudite se!«

»Približal sem se prasili, ki traja in čaka....nič in vse mojega življenjskega vodila sta se mi spojila v eno samo čarovno besedo: sem.«

»Videla sem, kako je moja mama obudila moškega od mrtvih.«

»Vsi samo odlagajo to, o čemer se bodo morali enkrat izprašati, če bodo doživeli to srečo, da bodo imeli pred smrtjo čas za to.«

»Rodil si se, da se naučiš držati usta zaprta.«

»Hvaljen bodi oblak na travi!«

»Smodnika nisem zaduhal niti v lažni bitki.«

»Menim, da resnična poezija tega filma ni v absurdnem dogajanju kot takem, ampak v sopostavljanju teh dogodkov z obscenostjo in tragedijo.«

»Najdražji Jirka, zahvaljujem se ti za sleherni dan, ki sem ga lahko preživela s teboj. Vsak je bil izjemen. Hvaležna sem tudi za pretekla tri leta, ne glede na to, kako težka so bila.«